🎧 Utrinek s poti, prosim, poslušajte v predvajalniku zgoraj☝️
Ko se pojavijo negativni občutki v obliki strahu, tesnobe, odpora, dvoma in podobnega se ustavimo in poizkusimo ozavestiti negativne misli, ki se ob tem pojavljajo. Te misli so namreč hrana, ki to negativnost ohranja in ji daje moč.
Negativnost sama po sebi je kakršna je in ji moramo kot posledici naše preteklosti pustiti čas, da se iztroši. Zato se s samo negativnostjo in občutki, ki se ob tem izražajo ne potrebujemo boriti ali to kakorkoli skušati spremeniti oziroma odstraniti.
To kar pa je pomembno in potrebno storiti je pa da negativnost prenehamo hraniti z ostajanjem v s tem povezanih mislih. In, ko se tako ob pojavi negativnosti ustavimo in ozavestimo misli, ki ob tem vrejo na plan, si lahko rečemo naslednje: “aha, takole se ta negativnost hrani. No, ne bom je več hranil.” Za tem, pa um naravnamo v objektivno in mirnodušno opazovanje trenutnih občutkov in misli. Če pa tega še ne zmoremo, pa razmišljanje preusmerimo na karkoli pozitivnega, na primer na hvaležnost.
S ponavljanjem tega zavednega ustavljanja, ozaveščanja in opazovanja ali preusmeritve misli, negativnosti odvzamemo hrano, katera ji daje energijo in ta tako postopoma in samodejno slabi, dokler naposled v celoti ne izgine. Vse dokler pa se ob negativnosti predajamo sorodnim mislim, pa to negativnost ne samo ohranjamo, ampak jo celo jačamo.
Zatorej, ne borimo se z negativnostjo, temveč jo le prenehajmo hraniti.
Če se je tudi vas ta utrinek kakorkoli dotaknil, vas vabim da ga delite še s prijatelji in znanci — mogoče jim prav s tem pomagate na njihovi poti do zadovoljstva in miru.
