🎧 Epizodo prosim, poslušajte v predvajalniku zgoraj☝️
V tej drugi epizodi oddaje Nektar miru se bomo dotaknili vprašanja pravega načina življenja oziroma zares naravnega življenja. Življenja kot nam je prvotno dano, življenja, ki ga imamo vsi pravico in zmožnost živeti. Učitelj Novo nas tokrat opozori na to kako daleč smo se od tega oddaljili in nas obenem povabi k prebuditvi in vrnitvi nazaj do tega kar nam je naravno dano in po čemer vsi, zavedno ali nezavedno, hrepenimo.
Glavni deli epizode:
Odkrivanje tega kar je v življenju zares pomembno
Pomen počitka in ključ do ravnovesja
Naravna obdobja življenja
Einstein in Peter Dunov
Zdravje in naravna imunost
Moje ime je Mitja Žibert in bom vaš gostitelj v tej oddaji, katera služi kot vabilo k osebnostni in duhovni rasti.
Viri:
· Novo: Arhiv predavanj in odgovorov na vprašanja
Če se vam je ta epizoda zdela zanimiva in koristna, vas vabim da oddajo delite s prijatelji in znanci — mogoče jim s tem pomagate na njihovi poti.
Povezava do pubikacij v angleškem jeziku www.nectarofpeace.com
Transkripcija epizode
Dobrodošli v drugi epizodi oddaje Nektar miru, ki je posvečena deljenju univerzalnih resnic in modrosti, katere so in jih še dandanes učijo veliki učitelji in modreci človeštva.
Z vami sem Mitja Žibert in tudi danes se vam bom pridružil pri odkrivanju teh neprecenljivih znanj, ki nas, če jim le sledimo, vodijo do življenja polnega nektarja miru.
In prav mir je to kar vsi potrebujemo in iščemo. Pa poglejmo kje ga lahko odkrijemo in zaživimo danes.
Uvod v učenja
Če je bila prejšnja oddaja bolj konkretna, s konkretno podanimi koraki katerim lahko vsi sledimo, bo danes vsebina nekoliko bolj splošna, pa vendar pomembna. Vseeno pa ne bo manjkal tudi praktični napotek, po katerem se lahko vodimo oziroma preverimo ali življenje živimo v pravi smeri. Namreč danes se bomo dotaknili vprašanja pravega načina življenja oziroma zares naravnega življenja. Življenja kot nam je prvotno dano, življenja, ki ga imamo vsi pravico in zmožnost živeti.
Vpogled v to bolj splošno sliko takšnega življenja, kot tudi praktični napotek, nam bo tudi danes podal učitelj Novo, in sicer z namenom, da opozori, ne samo na to kako daleč smo se od tega oddaljili, ampak predvsem kot vabilo k prebuditvi in vrnitvi nazaj do tega kar nam je naravno dano in po čemer vsi, zavedno ali nezavedno, hrepenimo.
Učenja
Tako da je najbolje da kar pričnemo … pričnemo s prebujanjem … in s tem Novo začne takole:
“Pomembno je, da sodobni človek prepozna svoje nezadovoljstvo, ki izhaja iz hitrega tempa in dinamičnega življenja ter nezavedanja kam ga to vodi.
Prvo kar mora spregledati je kam ga njegov način življenja vodi. Pomembno je odkrivanje tega česa vsega ne potrebuje, a se tega še ne zaveda. Na primer, če ima zagotovljena finančna sredstva za normalno življenje, je potrebno da v tej smeri zmanjša ambicije. Mora misliti na to, da je denar zunanje sredstvo, ki igra zelo majhen del življenja in nikakor ne cilj ali nekaj odločilnega, ampak en majhen del. Tako kot je hiša sredstvo in igra en majhen del življenja. Torej, ni vse v hiši. Če na primer nimaš hiše, lahko najdeš stanovanje … saj to vrši isto funkcijo.
Z denarjem se res lahko kupi vse kar se z denarjem kupiti da, ampak ne glede na to v kolikšni meri smo na denar navajeni, vseeno ne moremo samo z denarjem preživeti celega dneva. To ne gre.
Obstaja pa nekaj drugega, pomembnejšega … in to je pravi odnos do življenja. Torej to se manjka, oziroma ne pozna, pravi način živénja. In ta način je, da ko nekaj delamo moramo biti z zavedanjem tukaj, moramo biti sproščeni. Če človek tekom dneva ni sproščen in če ni prisoten v tem kar dela, ne živi življenja in sam sebe uničuje. Torej, odsotnost takega načina življenja ga uničuje in mu ne nudi nič koristnega. Namreč s časom (lahko celo v krajšem času) mu bodo odpovedale ali se upočasnile določene telesne funkcije, se bodo poškodovali možgani, srce in drugi ključni organi in s tem se bo znašel v še težji situaciji.
Če pa človek živi sproščeno, če se zaveda kaj dela, koliko dela, se ustrezno odpočije ob utrujenosti, tedaj se mu spremeni notranja izkušnja, postane bolj zadovoljen sam s seboj. In to zadovoljstvo s samim seboj, brez da brezglavo bega, je pokazatelj da pravilno živi življenje. Kajti ko pravilno živiš življenje si zadovoljen sam s seboj in z življenjem. Tedaj ne čutiš odpora, ne sprašuješ se kako in zakaj je tako kot je, ampak življenje postane zadovoljstvo, radost, sreča in takrat se vrne tudi zdravje. S takim načinom in odnosom do življenja namreč vitalni organi delujejo dolgoročno zdravo.”
In prav prej omenjeno zavedanje med samim opravljanjem dela, nam omogoči da namenimo potreben čas in prostor še drugi, enako pomembni plati dela … to je počitku. Namreč, če delujemo nezavedno, ali se zaradi takšnih in drugačnih razlogov ženemo preko meje, ko se pojavi utrujenost, izgubimo ravnovesje tako v umu kot v telesu. In za ohranitev tega ravnovesja med samim delom, Novo poda naslednje:
“V trenutku, ko zaznamo napor ali prve znake utrujenosti se ustavimo … se umirimo. Če se ustavimo po šele daljšemu obdobju napora ali utrujenosti, bomo potrebovali daljši počitek. Če pa to zaznamo in upoštevamo prej, bo skladno s tem krajši tudi čas potreben za počitek. Če pa to zaznamo že takoj na samem začetku, torej v samem trenutku ko se občutek utrujenosti ali napora pojavi, za kar je seveda potrebna izjemno tankočutna sposobnost prepoznavanja, pa bomo za počitek potrebovali izjemno kratek čas. In to je skrivnost za situacije na delu, ko te nadrejeni ženejo da delaš prenaporno. To da takoj in sproti zaznaš že najmanjši napor ali utrujenost in se takoj ustaviš … za sekundo, dve ali tri in za tem nadaljuješ z delom. To potem izgleda kot da delaš brez prekinitve, v resnici pa nenehno tudi počivaš, ampak v izjemno majhnih intervalih. Zato lahko pri nekaterih izgleda kot da nenehno delajo in se nikoli ne utrudijo. Namreč, ker prepoznajo utrujenost v samem začetku in se vsakič za kratek čas ustavijo, lahko delajo dolgo časa brez napora. Če pa v isti situaciji delaš z utrujenostjo ali naporom dlje časa in potem počivaš na primer pol ure, bo to seveda opazno in mnogim nadrejenim to ne bo všeč.”
Tukaj pa je tudi odgovor in pomemben ključ oziroma napotek vsem, ki iščete pot ven iz modernega fenomena pregorelosti in preobremenjenosti. Vendar pa, če ste že v takem stanju prekomerne utrujenosti, ne pričakujte da bo naslednjič, ko začutite dodaten napor zadostoval le kratek počitek … namreč, najprej je potrebno pokriti manjko vse pretekle prekoračenosti. In to je potrebno! In prej ko se temu posvetite, prej ko si podarite prepotreben čas za počitek, torej pomirjenost in sproščenost, prej boste lahko začeli uživati v omenjeni harmoniji med delom in počitkom.
Ljudje se premalo zavedamo pomena ravnovesja in se nasploh preveč obremenjujemo z drugimi ljudmi in nepomembnnimi stvarmi. Tako boste tudi težko našli človeka, ki je v materjalnem pogledu mogoče bogat in je obenem tudi popolnoma sproščen, zadovoljen, zdrav in pomirjen … pomirjen tudi ko preide v obdobje starosti. In ravno to Novo čudovito opiše z naslednjim:
“Sodobni človek se mora torej naučiti, da se ne preobremenjuje, da ne razmišlja o stvareh, ki jih v danem trenutku ne more opravljati, da ve da vse kar je materialno, karkoli že je: hrana, obleka, denar in ostalo, je življenju potrebno zelo malo, igra v življenju zelo majhno vlogo, čeprav ljudje danes to dajejo na prvo mesto, kot najpomembnejše … ampak to ni tako. Namreč, če te stvari daš na prvo mesto, boš videl da vstopaš v nezadovoljstvo, v nemir, v nespokojnost, v kaos. In to bo življenje naredilo oziroma predstavljalo kot težko, čeprav v resnici življenje ni težko ... vselej in povsod je lahko.
In to je tisto kar se mora odkriti. Malo ljudi je to odkrilo in to ve, ampak tisti ki to vedo, so vselej zadovoljni z vsem in nikoli niso z ničemer nezadovoljni. Povsod se počutijo kot doma in povsod živijo isto svoje življenje. Vselej se počutijo sigurno in tako kot si želijo, ne glede na to kje na zemlji živijo.
Ampak to se mora izkusiti. Kot na primer otroci … kamorkoli jih peljemo vselej se igrajo. Ta izkušnja velja za vse, torej življenje je za vse isto, tako za stare kot za mlade. Mladi ne morejo reči da starejši nič ne vedo. To ni točno, kajti če v življenju ne grešiš, ti odraslost ne odvzame tega kar imajo otroci, ampak te naredi izkušenejšega, bogatejšega, silnejšega, zrelejšega. To prinese odraslost.
Res je, da se ne moremo izogniti naravnim obdobjem življenja, torej otroštvu, mladosti, zrelosti in starosti. Teh res ne moremo preprečiti, ampak to ne pomeni, da je v življenju najlepši del otroštvo, potem mladost, potem zrelost in na koncu pride starost kot najslabša ali najtežja. Temu ni tako. Nasprotno, življenje ostaja prijetno tako v otroštvu, kot tudi v mladosti, zrelosti … ampak še boljše postaja v starosti. Zares, kot otroku ti je lepo, kajti kot takšno je življenje dano, da imamo pogoje, da nekdo drug skrbi za nas. Kot mlad, imaš večje zavedanje, in del odgovornosti, ki jo nosijo starši prevzameš sam. In ker del odgovornosti lahko prevzameš sam, realno gledano postaneš, glede na otroka, bolj radosten. Potem postaneš zrel. In to je še boljše obdobje za življenje, kajti zrelost pomeni to da imaš vse. In pod “imaš vse” se razume, da si sposoben da se v celoti znajdeš sam, da nisi od nikogar odvisen, niti od očeta, niti od matere, niti od družbe, niti od države, niti kolegov in prijateljev … od nikogar. To predstavlja zrelost in to pomeni še večjo radost. Torej otroštvo je manjša radost, mladost nekoliko večja radost, zrelost še večja. In po zrelosti pride starost. Ampak za besedo “star” malokdo resnično ve kaj točno pomeni. Sama beseda “star” pomeni “zvezda”, to pomeni da moraš svetiti ko si star, ne pa da se počutiš nezadovoljnega. In zvezda je to kar nenehno sveti. V zrelosti imaš obdobja, ko ne moreš biti stalno srečen, saj se pojavi potreba po naporu, potreba po opravljanju stvari. V starosti pa takšne potrebe po delovanju ni več. Vse kar je, je zgolj to da nenehno svetiš. In to je obdobje največje radosti.
Tako bi se morali razvijati skozi življenje … to pomeni živeti resnično življenje. In ko greš na tak način skozi življenje nimaš strahu niti pred smrtjo, kajti smrt prepoznaš zgolj kot sanje, ne kot strah od nečesa kar ne veš kaj je. Gre le za sladke sanje.
To kar sem sedaj povedal tudi dandanes drži za nekatere ljudi, ampak ti so izjemno redki. Mnogo redki to poznajo. In ti imajo neprimerljivo višjo inteligenco od vseh trenutnih civilizacij. Tudi tako imenovani največji umi, ki so bili ali so čislani v teh civilizacijah, kot npr. Einstein ali Tesla, niso našli cilja. In tudi ti so poiskali prej omenjene ljudi. Spoznali so namreč, da je življenje brez stalnega, trajnega zadovoljstva, brez radosti, zgrešeno življenje.”
Tukaj bi dodal eno zanimivo in izjemno poučno zgodbo iz Einsteinovega življenja, ki pa je sicer splošno dokaj nepoznana. Za časa Einsteina je v Bolgariji živel in deloval Peter Dunov, ki velja za izjemno mogočnega razsvetljenega učitelja. In prav Einstein je bil en izmed njegovih, kako naj temu rečem … sledilcev, učencev. Kakorkoli že, preden je prišel v stik s Dunovom je bilo za Einsteina znano, da ne verjame v boga, da je ateist. Ko pa je videl, s kakšno celovitostjo in natančnostjo, globino in jasnostjo mu lahko človek, ki nikoli ni zapisal niti stavka iz znanstvenih področij s katerimi se je ukvarjal Einstein, razjasni še tako zahtevne koncepte astronomije, fizike in podobnega, je Einstein dejal “evo, sedaj ko si mi razjasnil vse te pojme, ki so me celo življenje mučili in so mi sedaj jasni, lahko rečem, da čeprav do sedaj nisem verjel v boga, sedaj verjamem sto odstotno. Videl sem boga in se z njim srečal.”
Einstein je namreč po srečanju s Petrom Dunovom v njem videl boga, saj mu je ta lahko razjasnil prav vse kar mu prej ni bilo jasno in kar je proučeval celo svojo kariero.
In to je prikaz mogočnosti človeka, ki resnično zna živeti življenje na pravi način. In vse dokler tega ne zaživimo, je ključnega pomena, da se usmerimo na pot, ki do tega vodi.
In nazaj k Novu, ki nadaljuje takole:
“Človek se torej mora obrniti v to smer. Tako se bo tudi samo po sebi vrnilo zdravje. Namreč zdravje samo od sebe ohranja svojo imunost. Zunanja sredstva, kot so zdravila, masaže in podobno so samo pomožna sredstva, in vse dokler ne pridemo do tega da telo samo vzdržuje svojo imunost, ne moremo biti celostno zdravi … četudi koristimo zdravila, zdravo hrano in podobno … ne gre.
Poglejmo otroka … otrok sam po sebi je zdrav. Ne daje pomena temu ali je danes jedel ali ne … ampak ko se igra, ne odstopa od igre. Ko se preda igri, mu niti na misel ne pride hrana, kajti sama igra ga hrani.“
Tukaj naj kot zanimivost dodam, da je Novo izjemno strog, ko je govora o pravilni in naravni vzgoji otrok, predvsem pa glede pomembnosti, da se jim zaščitita tako naravna zavest kot inteligenca … s čimer se v čisti in popolni obliki rodi prav vsak otrok. Žal pa se tekom odraščanja, zaradi nezavednosti in neznanja ljudi okoli njega, to v večji meri poruši.
In kadar se veliki učitelji sklicujejo na otroke kot primer čistosti, nedolžnosti, inteligence in prefinjenega čutenja, se seveda sklicijejo na otroke katerim je bil takšen naraven in pravilen razvoj skozi celotno otroštvo omogočen. To pa je kljub najboljšim nameram staršev, skrbnikov in ostalih, danes žal redkost. Namreč, ko človek izgubi večji del zavedanja, inteligence, in čistoti, je neobhodno, da bo zgrešil tako v odnosu do sebe, kot tudi do drugih … in vzgoja otrok tu žal ni izjema. To pa se seveda prenaša iz roda v rod … in zato je prebujenje vsakegar izmed nas, še toliko bolj pomembno!
Novo je podal veliko znanja o tem kako pravilno vzgajati otroke da se ohrani njihova čistot. Tako da, če vas ta tema zanima, bom ta znanja vsekakor delil v prihodnjih epizodah.
S tem, ko otrokom ni omogočen njim naravni razvoj, pa se ustvarjajo negativne posledice, ki se potem tekom življenja kažejo tako v nemirnem umu in čustveni nestabilnosti kot tudi v narušenem telesnem zdravju. Tako, da je del poti k prebujanju tudi vračanje našega zdravja, to je naravnega ravnovesja v telesu. In ob tem, Novo zaključi, da je …
”… izjemnega pomena, da zadržimo svojo lastno imunost, tako v otroštvu, v mladosti, v zrelosti in v starosti. Imunost sama nikoli ne zapusti človeka, ampak jo človek zapravi s svojim nepravilnim živenjem. Če živiš pravilno ti telo vedno daje zaščito in imunost ter ti ščiti zdravje. Zdravje se namreč ne uniči od zunaj, ampak se uničuje, ko se izgublja lastna imunost, to pa je posledica nepravilnega živenja.
Če se obrnemo v prej omenjeno smer ali pravi način življenja, bomo spoznali kaj v resnici pomeni življenje. In prej ko se to spozna bolje je. Predvsem pa, preden se dovedemo do situacije, ko se že preveč poškodujemo ali postanemo odvisni od drugih.
Obračanje v to smer in način življenja torej predstavlja postopno prebujanje za vsakogar.”
Zaključek
Tako. Če ste uspeli med oddajo ostati budni je to dobro in naj to predstavlja en majhen korak na poti do celostnega prebujenja. In prav to nam vsem skupaj iz srca želim. Ali kot Novo večkrat poudari, “ni važno kako daleč je cilj oziroma kje smo mi na tej poti. Važno je, da se ne ustavimo, ampak da se nenehno pomikamo proti cilju. Namreč ne glede na to koliko korakov bo potrebno do cilja, do tja lahko dospemo samo tako da naredimo korak po korak. To je naša garancija, da bomo do cilja zagotovo prispeli!”
Z zaključkom te današnje epizode, vzemite v vaš dan zavedanje o pomembnosti sproščenosti in lahkotnosti. In ko tega ni čutiti se spomnite, da nekaj kar trenutno delate ali kako to delate kliče po spremembi, po naravnanju v smer, ki vodi nazaj k ravnovesju … korak po korak.
In s tem ko je bila današnja epizoda bolj kot namig in vzpodbuda k pravem načinu življenja, bomo v naslednji epizodi ta način živénja bolj podrobno spoznali saj se bomo podali v tako imenovano življenje po Darmi.
Če se vam je ta epizoda zdela zanimiva in koristna, pa vas vabim da pustite komentar všečkate, ali še bolje, da oddajo delite z drugimi in jim s tem mogoče pomagate. Če pa se še niste prijavili na obvestila o izidu novih epizod, pa vabljeni tudi k temu.
In tako vas tudi danes v znamenju nektarja miru pozdravim z željo po miru.
